Jurjevo

"Zelenega Jurja vodimo,

Maslo in jajca prosimo,
Ježi-babo zganjamo,
Mladoletje trosimo!"

Danes je jurjevo, praznik pomladi in pomemben ljudski praznik. Narava ozeleni, polja oživijo, na travnikih pa se začne pasti živina. Jurjevo praznujejo skoraj povsod po svetu, v Sloveniji pa je običaj še najbolj priljubljen v Beli krajini, na Dolenjskem. Nekoč se je zbrala skupina fantov, ki je enega oblekla v zelenje. To je bil Zeleni Jurij. Z njim so hodili po vasi od hiše do hiše, peli koledne pesmi in prosili za darove. Na Koroškem pa je bil fant, ki je predstavljal Šentjurija, ovit v slamo. Skupaj s fanti, ki so imeli kravje zvonce in rogove, so se odpravili na bližnji grič, kjer so Šentjurija pokrili s smrečjem. Po molitvi so se ob zvonjenju odpravili v vas. Šentjurij je odrinil smrečje, zatulil v rog in odhitel za prijatelji, s katerimi so se skupaj odpravili po vasi, peli koledne pesmi in zbirali darove.

V Beli krajini 24. aprila praznujejo jurjevo, ki je bilo nekdaj na vsem Balkanu eden najpomembnejših tradicionalnih praznikov. Za pastirje je bil to najpomembnejši praznik, saj so takrat prvič v letu gnali živino na pašo. Z jurjevim je torej konec pustega in mrzlega zimskega obdobja in začetek tople in zelene pomladi. Danes ta običaj, bredjem Zelenega Jurija, odganja zimo, ohranjajo različne skupine.

Hkrati pa danes goduje tudi Sveti Jurij, ki je upodobljen v mnogih evropskih grbih, med drugih je tudi zavetnik Ljubljane. Sveti Jurij je zmagovalec, premagal je zmaja in predstavlja simbol viteštva in moči.