sobota, 31. marec 2018

Tako malo, pa vendar tako veliko

Tako malo, pa vendar tako veliko


Tako kot že vsa leta odkar pomnim, sem tudi letos na veliko soboto odnesla velikonočne jedi k blagoslovu. Cerkev je bila nabito polna, le še spredaj sem našla prosto mesto, da sem lahko sede spremljala obred. Le-ta ni bil daljši od kot dvajset minut, zato sem še malo posedela pri božjem grobu. Za menoj so se pogovarjale tri starejše dame, misleč. da njihov pogovor poteka tiho, za nas, ki smo sedeli pred njimi je bil razločno slišen. Nehote sem prisluhnila pogovoru, v glavnem na temo zdravja, ob razhodu so si zaželele blagoslov velike noči in ena od njih poreče: "Mi živi potrebujemo le zdravje, po smrti pa dušno odrešenje". Ta stavek je name naredil vtis; tako malo si želi in vošči, hkrati pa tako veliko. Zdravje na telesu in duši predstavlja hkrati zdrave odnose, čiste dobronamerne misli, zdrav način življenja, uravnoteženo delo, sprostitev in počitek, obvladovanje sebe in svojih slabosti, osebnostni razvoj in duhovna rast pa še mnogo je tega kar pogojuje zdravje, še več pa je potrebno za spokojnost duše; od čiste vesti, etičnosti, moralnosti, sočutja do sočloveka, živali in narave... Ob zavedanju svoje majhnosti, ranljivosti in nemoči nam je Kristusovo velikonočno in vstajensko sporočilo danes še bolj kot kdajkoli prej nujno za preživetje, ohranitev človeške vrste, človeka kot humano in kulturno bitje. V skokovitem porastu duševnih bolezni in psihičnih motenj se vedno več terapevtov zaveda, da tem izzivom z vsem svojim strokovnim znanjem ne morejo biti kos in najbolj priznani terapevti tudi v Sloveniji (poiemensko jih ne bom navajala) v svoje terapevstske procese vključujejo vero, kot ključni element za ozdravitev in duševno zdravje.
Kristusovo sporočilo nas opogumlja, da v iskanju smisla ne klonemo, nam vliva moč, da se kljub padcem poberemo.
Kakšno olajšanje, ko lahko bremena, ki nam postanejo pretežka odložimo na njegove rame in v zaupanju čakamo na razrešitev, ki prav gotovo pride.

Vesela velikonočna Aleluja!

četrtek, 08. marec 2018

OB DNEVU ŽENA





Kaj sploh določa naš spol? Že dolgo ni več skrivnost, da je to raven hormonov v našem telesu.
V puberteti raste raven moškega hormona-testoserona v moškem in ženskega-estrogena v ženskem telesu. V dobi rodnosti je ta stopnja najvišja, potem pa sčasoma upada, z leti se raven hormonov pri ženskah in moških počasi izenačuje, ta proces se pričenja okrog 40.-tega leta starosti. Posledica tega je, da v poznih ali zrelih letih postaneta ženski in moški princip uravnotežena, moški postanejo bolj čustveni, sočutni in umirjeni, ženske pa bolj odločne, pogumne. To je seveda poenostavljena razlaga, omenjam le glavna hormona, sodelujejo pa še številni drugi, ki so tudi pomembni za nemoteno delovanje človeškega telesa in psihe.
Glavni ženski principi delovanja; nežnost, podpornost, kreativnost, ranljivost, potrpežljivost, ženska moč, ki izhaja iz želje služiti višjemu dobremu, se odraža v ravnovesju med odločnostjo  in milino,
celostnost, čuječnost, milina, sočutje in harmonična povezava s sabo in okolico. Ženska energija ni ciljno naravnana, je ciklična in podpira ljubezen, vse kar poraja življenje, zato je tudi ženskam dano, da so nosilke življenja.
Če je ženska izpolnjena v svojih čustvenih potrebah, lahko živi svoje poslanstvo, uživa v radostni senzualnosti in erotiki, sicer je lahko njena energija divja, kaotična in razdiralna.

Vsem predstavnicam ženskega spola želim, da bi spoznale svoje potrebe in jih živele v izpolnjenem partnerstvu z moškim, s katerim lahko razvije svojo esenco, ji nudi varnost, zaščito, je zmožen čustvenega odziva in empatije.
Čestitam današnji praznik ženskim hormonom v obeh spolih.