Pustno obdobje je čas, ko se na različne načine poslavljamo od zime in kličemo pomlad. Poleg šeg
in običajev k tem obredjem sodijo tudi ustrezne jedi. Verjetno ste najprej
pomislili na pustne krofe, vendar temu ni čisto tako. Da pustni krofi niso
primarna tradicionalna pustna jed pričajo pisni in ustni viri, še dosti več; znano je, da je »špehovka« dosti bolj tradicionalna pustna jed
kot krofi. Navada cvrtja krofof oziroma bobov, kot so jim rekle naše stare
mame, je poznana komaj 60 do 70 let. Na
pustni torek je bila špehovka prva jed, nato so prišli na mizo zabeljeni
koruzni žganci z mlekom, za kosilo pa zakuhana svinjska juha, suho meso,
krompir,
zelnata solata, potica in
pohaje, nazadnje pa še kompot iz suhih
sliv. Špehovko so pripravljali tudi ob
kolinah in ob Božiču. Pustu je sledila pepelnica in 40-dnevni post, ko so
ljudje belili le z maslom, oljem ali mlekom in na meso še pomisliti niso smeli.
Po Sloveniji
poznamo različna imena za to vrsto kruha; špehovka, ocvirkovka, ocvirkova
potica,... Ponekod ga nadevajo le z ocvirki, drugje z na kosce narezanimi
koščki špeha, nekatere gospodinje pa potresejo belo kvašeno testo z ocvirki ter
na koščke narezano polsuho klobaso.
Branka Urbanija
kulturna antropologinja
Ni komentarjev:
Objavite komentar